{"id":1494,"date":"2023-05-30T09:55:00","date_gmt":"2023-05-30T08:55:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/novice\/direktiva-glede-porocanja-podjetij-o-trajnostnosti\/"},"modified":"2023-05-30T09:55:00","modified_gmt":"2023-05-30T08:55:00","slug":"direktiva-glede-porocanja-podjetij-o-trajnostnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/novice\/direktiva-glede-porocanja-podjetij-o-trajnostnosti\/","title":{"rendered":"Direktiva glede poro\u010danja podjetij o trajnostnosti"},"content":{"rendered":"

Direktiva glede poro\u010danja podjetij o trajnostnosti<\/h2>\n

Predlog Direktive glede poro\u010danja podjetij o trajnostnosti (Corporate sustainability reporting directive<\/i> \u2013 \u00bbCSRD\u00ab) je bil 10. novembra 2022 odobren s strani Evropskega parlamenta, nato pa ga je 28. novembra 2022 potrdil tudi Svet Evropske unije. Direktiva je bila 16. decembra 2022 objavljena v Uradnem listu EU in je pri\u010dela veljati 5. januarja 2023, dr\u017eave \u010dlanice pa jo bodo morale v roku 18 mesecev implementirati v svoje notranje pravne rede. <\/p>\n

CSRD predstavlja enega od temeljev evropskega zelenega dogovora in agende za trajnostno financiranje. Direktiva je del \u0161ir\u0161e politike EU, ki podjetja zavezuje k doslednej\u0161emu spo\u0161tovanju \u010dlovekovih pravic in zmanj\u0161evanju vpliva podjetij na okolje. Dosedanji predpisi o razkritju nefinan\u010dnih informacij, predvsem Direktiva o nefinan\u010dnem poro\u010danju (\u00bbNFRD\u00ab), ki zavezuje samo pribli\u017eno 11.700 podjetij, so se v praksi izkazali za pomanjkljive. Poleg tega so se potrebe oz. \u017eelje potro\u0161nikov po informacijah v zvezi s trajnostnostjo v zadnjih letih znatno pove\u010dale, saj si \u017eelijo vedno ve\u010d informacij za sprejemanje (trajnostnih) odlo\u010ditev, ki bodo v skladu z njihovimi vrednotami. Tudi vlagatelji se vse bolj zavedajo pomembnosti trajnostnosti za finan\u010dno uspe\u0161nost podjetij, zaradi \u010desar so jim informacije o vplivu podjetja na okolje in ljudi \u010dedalje pomembnej\u0161e. Zaradi navedenega je bila sprejeta CSRD, katere cilj je, da pove\u010da dostopnost\/razpolo\u017eljivost informacij o trajnostnosti in da zagotovi, da bo poro\u010danje o trajnostnosti temeljilo na primerljivih, zaupanja vrednih in zanesljivih informacijah. Ne le zaradi krepitve zaupanja v trg zelenih nalo\u017eb, temve\u010d tudi zaradi ve\u010dje javne odgovornosti. <\/div>\n
CSRD prina\u0161a kopico novosti, in sicer:<\/div>\n
1)<\/b> Raz\u0161irja krog zavezancev<\/b> na skoraj 50.000 podjetij na ravni EU, in sicer bo direktiva veljala za:<\/div>\n
<\/div>\n
\n
    \n
  • velika podjetja, ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, pri \u010demer gre za veliko podjetje, \u010de to izpolnjuje vsaj dva od naslednjih kriterijev: bilan\u010dna vsota 20 milijonov evrov, \u010disti prihodki od  prodaje 40 milijonov evrov, povpre\u010dno \u0161tevilo zaposlenih v poslovnem letu 250;<\/li>\n
  • mala in srednje velika podjetja (\u00bbMSP\u00ab) z vrednostnimi papirji, uvr\u0161\u010denimi v trgovanje na reguliranem trgu EU, vendar ne za MSP z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na zagonskih trgih MSP ali v ve\u010dstranskih sistemih trgovanja (za srednje veliko podjetje gre, \u010de dosega vsaj 2 izmed naslednjih kriterijev: bilan\u010dna vsota med 4 in 20 milijonov evrov, \u010disti prihodki od prodaje med 8 in 40 milijonov evrov, povpre\u010dno \u0161tevilo zaposlenih med 50 in 249. Za malo podjetje pa gre, \u010de izpolnjuje dosega vsaj 2 izmed naslednjih kriterijev: bilan\u010dna vsota med 350 tiso\u010d in 4 milijone evrov, \u010disti prihodki od prodaje med 700 tiso\u010d in 8 milijonov evrov, povpre\u010dno \u0161tevilo zaposlenih med 10 in 49); <\/li>\n
  • podjetja, ki niso iz EU in ki opravljajo pomembno dejavnost na trgu EU (tj. ustvarijo ve\u010d kot 150 milijonov evrov letnega prometa v EU v vsakem od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let in imajo vsaj eno h\u010derinsko dru\u017ebo ali podru\u017enico v EU. H\u010derinska dru\u017eba mora tudi zadostiti kriterijem, ki veljajo za velika, mala in srednje velika podjetja, medtem ko mora imeti podru\u017enica ve\u010d kot 40 milijonov evrov \u010distih prihodkov od prodaje).<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n
    Iz obveznega trajnostnega poro\u010danja pa so izklju\u010dena mikro podjetja, tj. podjetja, ki ne dosegajo zgoraj navedenih pragov za (vsaj) mala podjetja.<\/div>\n
    2)<\/b> Zahteva, da podjetja pripravijo svoje ra\u010dunovodske izkaze in poslovno poro\u010dilo v evropskem enotnem elektronskem formatu XHTML<\/b> v skladu z uredbo ESEF (European Single Electronic Format<\/i>) in da \u00bbozna\u010dijo\u00ab svoje poro\u010dane informacije o trajnostnosti v skladu s sistemom digitalne kategorizacije, kot je dolo\u010deno v navedeni uredbi.<\/div>\n
    3)<\/b> CSRD podalj\u0161uje
    \nobdobje poro\u010danja<\/b> iz enega na dve leti, kar pomeni, da bodo morala podjetja
    \nporo\u010dati o trajnostnosti tako za teko\u010de kot tudi za preteklo poslovno leto.<\/div>\n
    4)<\/b> CSRD \u2013 tako kot prej\u0161nja pravila \u2013 zahteva t. i. dvojno pomembnost ali vidik dvojne materialnosti, kar pomeni, da bodo morala podjetja razkriti ne le tveganja, s katerimi se soo\u010dajo zaradi podnebnih sprememb, temve\u010d tudi vplive, ki jih lahko sama povzro\u010dijo<\/b> na podnebje in dru\u017ebo.<\/div>\n
    5)<\/b> Zahteva, da morajo biti informacije o trajnostnosti vklju\u010dene v poslovnem poro\u010dilu<\/b> podjetja (morajo biti jasno razpoznavne v lo\u010denem razdelku poslovnega poro\u010dila), medtem ko so prej\u0161nja pravila dopu\u0161\u010dala razkritje informacij v lo\u010denem dokumentu. <\/div>\n
    6)<\/b> Zahteva \u0161ir\u0161i obseg poro\u010danja<\/b>, saj mora trajnostno poro\u010dilo med drugim zajemati: (i) opis poslovnega modela in strategijo podjetja; (ii) opis \u010dasovno vezanih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo; (iii) opis vloge poslovodnih in nadzornih organov glede vpra\u0161anj v zvezi s trajnostnostjo; (iv) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo; (v) opis glavnih dejanskih ali potencialnih \u0161kodljivih vplivov podjetja; (vi) opis vseh ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo za prepre\u010devanje, bla\u017eitev, sanacijo ali odpravo dejanskih ali morebitnih \u0161kodljivih vplivov, in \u0161e dolo\u010dene druge zahteve.<\/div>\n
    7)<\/b> Uvaja zahtevo, da mora poro\u010danje potrditi zakoniti revizor ali revizijsko podjetje<\/b> (pri \u010demer bodo dr\u017eave pogoje za tak\u0161ne revizorje \u0161ele dolo\u010dile). Revizor bo moral dati zagotovilo, da so sporo\u010dene informacije to\u010dne in zanesljive.<\/div>\n
    8)<\/b> Zahteva, da podjetja poro\u010dajo v skladu z obveznimi Evropskimi standardi poro\u010danja o trajnostnem razvoju<\/b>, ki jih bo pripravila Evropska svetovalna skupina za ra\u010dunovodsko poro\u010danje (\u00bbEFRAG\u00ab). Navedeni standardi bodo osredoto\u010deni na tri podro\u010dja: na okolje, dru\u017ebo in upravljanje. <\/div>\n
    Zahteve CSRD glede poro\u010danja se bodo uvajale postopoma, in sicer: <\/div>\n
    <\/div>\n
    \n
      \n
    • od 1. januarja 2024 najprej za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa in katerih povpre\u010dno \u0161tevilo zaposlenih presega 500 (tj. za podjetja, za katera \u017ee velja NFRD) – poro\u010dila morajo biti predlo\u017eena v letu 2025;<\/li>\n
    • od 1. januarja 2025 naprej za velika podjetja (z ve\u010d kot 250 zaposlenimi in\/ali 40 milijoni evrov prometa in\/ali 20 milijoni evrov skupnih sredstev), za katera \u0161e ne velja NFRD \u2013 poro\u010dila morajo biti predlo\u017eena v letu 2026;<\/li>\n
    • od 1. januarja 2026 naprej za mala in srednje velika podjetja ter druga podjetja, ki kotirajo na borzi \u2013 poro\u010dila morajo biti predlo\u017eena v letu 2027. Mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, imajo mo\u017enost, da se za poslovna leta, ki se za\u010dnejo pred 1. januarjem 2028, odlo\u010dijo, da v svoje poslovno poro\u010dilo ne bodo vklju\u010dila informacij, ki jih zahteva CSRD. V takih primerih morajo kljub temu v poslovnem poro\u010dilu na kratko navesti, zakaj poro\u010danje o trajnostnosti ni bilo opravljeno;<\/li>\n
    • od 1. januarja 2028 naprej pa bo za\u010dela obveznost poro\u010danja veljati za podjetja iz tretjih dr\u017eav (z neto prometom nad 150 milijonov evrov v EU, \u010de imajo v EU vsaj eno h\u010derinsko dru\u017ebo ali podru\u017enico) \u2013 poro\u010dila morajo biti predlo\u017eena v letu 2029.<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n
      <\/div>\n
      Glede na to, da je bil NFRD prenesen v slovenski pravni red z novelo Zakona o gospodarskih dru\u017ebah (in sicer z novelo ZGD-1J), se lahko za CSRD pri\u010dakuje podobno. To pomeni, da lahko pri\u010dakujemo novelo ZGD-1 v delu, ki ureja predlo\u017eitev letnih poro\u010dil, na podro\u010dju dolo\u010danja vsebine poro\u010dila, predlo\u017eitve revidiranih in konsolidiranih letnih poro\u010dil ter odgovornosti uprave. <\/div>\n
      \u010ceprav se zdi, da je pri\u010detek izvajanja obveznosti po CSRD \u0161e zelo oddaljen, pa je smotrno, da se zaradi kompleksnosti in kriti\u010dne narave teh novih razkritij, bodo\u010di zavezanci za\u010dnejo na spremembe pripravljati \u017ee sedaj. Nujno je, da se poslovodstvo in vodstveni delavci seznanijo s standardi in o tem, kaj zahteve pomenijo za njihovo podjetje na operativni ravni. Tako bo mogo\u010de pravo\u010dasno vzpostaviti ustrezne sisteme in procese za opredelitev ter pripravo informacij, povezanih s trajnostnim razvojem. <\/div>\n
      Avtorja:  Jernej Jeraj, partner in \u017diva Korenjak, strokovna sodelavka<\/i><\/p>\n

      <\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Direktiva glede poro\u010danja podjetij o trajnostnosti Predlog Direktive glede poro\u010danja podjetij o trajnostnosti (Corporate sustainability reporting directive \u2013 \u00bbCSRD\u00ab) je bil 10. novembra 2022 odobren s strani Evropskega parlamenta, nato…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[30],"class_list":["post-1494","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1494","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1494"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1494\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1494"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1494"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1494"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1494"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}