{"id":1539,"date":"2021-06-14T10:48:00","date_gmt":"2021-06-14T09:48:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/novice\/znaten-dvig-cen-gradbenih-materialov-kako-to-vpliva-na-ze-sklenjene-dogovore-o-ceni-del\/"},"modified":"2021-06-14T10:48:00","modified_gmt":"2021-06-14T09:48:00","slug":"znaten-dvig-cen-gradbenih-materialov-kako-to-vpliva-na-ze-sklenjene-dogovore-o-ceni-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/novice\/znaten-dvig-cen-gradbenih-materialov-kako-to-vpliva-na-ze-sklenjene-dogovore-o-ceni-del\/","title":{"rendered":"Znaten dvig cen gradbenih materialov \u2013 kako to vpliva na \u017ee sklenjene dogovore o ceni del?"},"content":{"rendered":"<h2>Znaten dvig cen gradbenih materialov \u2013 kako to vpliva na \u017ee sklenjene dogovore o ceni del?<\/h2>\n<p>Gradbinci se zadnjih nekaj mesecev soo\u010dajo z ob\u010dutnim zvi\u0161anjem cen gradbenih materialov. Po podatkih Zbornice gradbeni\u0161tva in industrije gradbenega materiala so se cene toplotnoizolativnega materiala in jekla od lanske jeseni zvi\u0161ale za 20\u201344 odstotkov, zaradi velikega povpra\u0161evanja pa so narasle tudi cene ope\u010dnih in cementnih izdelkov ter keramike.&nbsp;<\/p>\n<div><\/div>\n<div>Kdo nosi breme tovrstnih zvi\u0161anj cen, naro\u010dnik ali izvajalec ter v kak\u0161nem obsegu? Odgovora na ti vpra\u0161anji sta v prvi vrsti odvisna od pogodbenega dogovora. Izvajalec in naro\u010dnik se lahko v pogodbi prosto dogovorita, kako bodo spremembe cen na trgu vplivale na ceno del po pogodbi, katere spremembe cen oz. te\u010dajev na trgu se bodo upo\u0161tevale in na kak\u0161en na\u010din.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>\u010ce se naro\u010dnik in izvajalec glede spremembe cene nista ni\u010desar posebej dogovorila, se uporabljajo dolo\u010dbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) oziroma Posebnih gradbenih uzanc (v nadaljevanju: PGU), odvisno od narave pogodbenih subjektov. Skladno z 12. \u010dlenom OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih u\u010dinkov upo\u0161tevajo poslovni obi\u010daji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za gradbeno pogodbo, pri kateri sta naro\u010dnik in izvajalec gospodarska subjekta, se uporabljajo dolo\u010dila PGU, razen \u010de nista stranki njihove uporabe izrecno izklju\u010dili. Kadar pa ne gre za razmerja med gospodarskimi subjekti (tj. kadar je ena izmed strank fizi\u010dna oseba, ki se ne \u0161teje za gospodarski subjekt), se PGU uporabljajo le, \u010de sta se stranki o njihovi uporabi izrecno dogovorili. Tako dolo\u010dila OZ kot PGU dajejo mo\u017enost obema pogodbenima strankama, da v dolo\u010denih primerih zahtevata spremembo pogodbene cene, kar bo za obe ureditvi predstavljeno v nadaljevanju.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Kadar se stranki glede spremembe cene nista ni\u010desar dogovorili in se ne uporabljajo dolo\u010dila PGU, lahko izvajalec zahteva zvi\u0161anje cene za dela na podlagi prvega odstavka 655. \u010dlena OZ. Pogoj za to je, da so se v \u010dasu od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve cene za elemente, na podlagi katerih je bila cena za dela dolo\u010dena (kar bo v praksi obi\u010dajno razvidno iz ponudbe oziroma popisa del in materialov, odvisno tudi od vrste dogovora o ceni), zvi\u0161ale tako, da bi morala biti cena za dela vi\u0161ja za ve\u010d kot dva odstotka. Dodatni pogoj za tak zahtevek izvajalca je, da je izvajalec svojo obveznost izpolnil v pogodbenem roku. \u010ce pa izvajalec zaradi vzrokov, za katere odgovarja, ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva navedeno zvi\u0161anje cene del le, \u010de bi ta morala biti po novih cenah za elemente vi\u0161ja za ve\u010d kot pet odstotkov \u2013 z navedeno (z vidika izvajalca) manj ugodno razporeditvijo bremena zvi\u0161anja cen se kaznuje izvajalca za zamudo z izvedbo del. V obeh primerih lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva oziroma (v primeru zamude) pet odstotkov. Tveganje zvi\u0161anja cene del do dveh oziroma do petih odstotkov mora tako v primeru, \u010de se stranki nista dogovorili druga\u010de, nositi izvajalec sam.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Naro\u010dnik in izvajalec pa se lahko dogovorita tudi za t. i. fiksno ceno, kar pomeni, da morebitno zvi\u0161anje cen materialov po sklenitvi pogodbe ne vpliva na ceno del, dogovorjeno s pogodbo. Vendar pa OZ v prvem odstavku 656. \u010dlena omogo\u010da izvajalcu, da kljub takemu pogodbenemu dolo\u010dilu zahteva spremembo cene za dela po pogodbi, \u010de so se cene za materiale toliko zvi\u0161ale, da bi morala biti cena za dela ve\u010d kot za deset odstotkov vi\u0161ja od dogovorjene cene. Navedena dolo\u010dba je kogentna, kar pomeni, da je stranki s pogodbenimi dogovori ne moreta izklju\u010diti. Tudi tu velja podobno kot zgoraj, in sicer bo lahko izvajalec zahteval od naro\u010dnika samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Iz zgoraj predstavljenega lahko poenostavljeno zaklju\u010dimo naslednje: (i) <b>\u010de ni bilo dogovorjeno druga\u010de, potem zvi\u0161anje cene del (zaradi podra\u017eitve cen materialov) do vi\u0161ine dveh oz. petih odstotkov cene del nosi izvajalec, kar je ve\u010d, pa naro\u010dnik; <\/b>(ii) <b>\u010de sta se stranki dogovorili za fiksno ceno, potem nosi naro\u010dnik le zvi\u0161anje nad desetimi odstotki cene del.&nbsp;<\/b><\/div>\n<div><\/div>\n<div>V vseh zgoraj navedenih primerih pa se izvajalec na zvi\u0161anje cen za elemente, na podlagi katerih je bila dolo\u010dena cena del, ne bo mogel sklicevati, \u010de so se cene zvi\u0161ale \u0161ele po tem, ko je \u017ee pri\u0161el v zamudo. V takem primeru bo celotno zvi\u0161anje cen elementov bremenilo izvajalca samega.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div><b>Na kak\u0161en na\u010din lahko izvajalec zahteva spremembo cene? <\/b>Izvajalec lahko to stori z enostransko izjavo volje, in sicer z zahtevkom za zvi\u0161anje pogodbene cene oziroma za pla\u010dilo razlike v ceni, ki ga naslovi na naro\u010dnika. Za spremembo cene naro\u010dnikovo soglasje ni potrebno, tako da posebnega dodatka k pogodbi ni treba sklepati.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div><b>Kak\u0161ne mo\u017enosti ima v primeru zvi\u0161anja cen gradbenih materialov naro\u010dnik? <\/b>Naro\u010dnik sme skladno s prvim odstavkom 657. \u010dlena v primerih, ko bi se dogovorjena cena <i>precej<\/i> zvi\u0161ala, <b>odstopiti od pogodbe<\/b>. OZ sicer ne opredeli, kaj pomeni pojem<i> precej<\/i>, a se je v teoriji izoblikovalo stali\u0161\u010de, da se uporabljajo pravila o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoli\u0161\u010din. Naro\u010dnik ima tako odstopno upravi\u010denje tedaj, \u010de je zvi\u0161anje cene tak\u0161no, da mu ote\u017euje izpolnitev obveznosti, oziroma \u010de pogodba ne ustreza ve\u010d namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, in sicer v tolik\u0161ni meri, da ne ustreza ve\u010d pri\u010dakovanjem naro\u010dnika in bi jo bilo po splo\u0161nem prepri\u010danju nepravi\u010dno ohraniti v veljavi. Odgovora na vpra\u0161anje, kdaj konkretno se bo \u0161telo, da se je dogovorjena cena <i>precej<\/i> zvi\u0161ala, sodna praksa \u0161e ni podala, poleg tega se bo to presojalo v vsakem  posameznem primeru posebej. Vendar pa je glede na skokovito povi\u0161anje cen, ki smo mu trenutno pri\u010da na trgu gradbenih materialov, mogo\u010de posplo\u0161eno sklepati, da bi bil lahko pogoj precej\u0161njega zvi\u0161anja dogovorjene cene marsikje izpolnjen. V tem primeru je naro\u010dnik, kot \u017ee re\u010deno, upravi\u010den odstopiti od pogodbe, pri \u010demer pa mora izvajalcu pla\u010dati ustrezen del dogovorjene cene za do tedaj opravljena dela in pravi\u010dno povra\u010dilo za nujne stro\u0161ke.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div><b>Kaj glede spremembe cene zaradi zvi\u0161anja cen gradbenih materialov dolo\u010dajo Posebne gradbene uzance? <\/b>PGU (2020) v 24. uzanci dolo\u010da, da sme v primeru zvi\u0161anja cen za elemente, na podlagi katerih je bila cena dolo\u010dena (t. i. kalkulativni elementi), izvajalec zahtevati zvi\u0161anje cene postavke iz popisa del oziroma skupaj dogovorjene cene: (i) \u010de se cena enega kalkulativnega elementa ali ve\u010d elementov zvi\u0161a tako, da se cena postavke iz opisa del zvi\u0161a za ve\u010d kot 2 %, ali (ii) \u010de se s skupno spremembo kalkulativnih elementov skupaj dogovorjena cena zvi\u0161a za ve\u010d kot 2 %. Podobno kot OZ tudi PGU dolo\u010da, da pogodbenik ne more zahtevati spremembe cen zaradi spremenjenih okoli\u0161\u010din, ki so nastale po preteku roka za izpolnitev obveznosti, razen \u010de je za zamudo kriva druga pogodbena stran. PGU dalje v 27. uzanci glede dogovora o fiksni ceni dolo\u010da, da se sme tudi v primeru fiksno dogovorjene cene zahtevati sprememba pogodbene cene, \u010de se ta zaradi spremenjenih okoli\u0161\u010din ali spremembe indeksa rasti cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din pove\u010da ali zmanj\u0161a za ve\u010d kot 10 %. V tem primeru se sme zahtevati samo razlika v ceni, ki presega 10 %.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>PGU v 28. uzanci posebej ureja tudi vpra\u0161anje vpliva prejetega (delnega) predujma na pogodbeno ceno. \u010ce sta se stranki s pogodbo dogovorili za predujem izvajalcu za nabavo materiala, izvajalec ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjenih cen materiala, \u010de je mogel s prejetim predujmom izklju\u010diti, da bi spremenjena cena za material vplivala na pogodbeno ceno. Glede na nihanja cen materialov na trgu priporo\u010damo, da se \u017ee pri samem sklepanju gradbene pogodbe dogovori, kako bodo spremembe cen posameznih elementov vplivale na ceno del po pogodbi. \u010cetudi tveganje spremembe cen elementov ni bilo pogodbeno predvideno, pa tako OZ kot tudi PGU dajeta pravno podlago za prilagoditev dogovorjene cene.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Avtorica: \t\t<i>Klavdija Kek, odvetni\u0161ka kandidatka<\/i><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Znaten dvig cen gradbenih materialov \u2013 kako to vpliva na \u017ee sklenjene dogovore o ceni del? Gradbinci se zadnjih nekaj mesecev soo\u010dajo z ob\u010dutnim zvi\u0161anjem cen gradbenih materialov. Po podatkih&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1539","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1539","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1539"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1539\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1539"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1539"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1539"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1539"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}