{"id":1581,"date":"2020-06-17T10:54:00","date_gmt":"2020-06-17T09:54:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/novice\/varstvo-slovenskega-strateskega-premozenja-pred-nezazelenimi-tujimi-vlagatelji\/"},"modified":"2020-06-17T10:54:00","modified_gmt":"2020-06-17T09:54:00","slug":"varstvo-slovenskega-strateskega-premozenja-pred-nezazelenimi-tujimi-vlagatelji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/novice\/varstvo-slovenskega-strateskega-premozenja-pred-nezazelenimi-tujimi-vlagatelji\/","title":{"rendered":"Varstvo slovenskega strate\u0161kega premo\u017eenja pred neza\u017eelenimi tujimi vlagatelji"},"content":{"rendered":"<h2>Varstvo slovenskega strate\u0161kega premo\u017eenja pred neza\u017eelenimi tujimi vlagatelji<\/h2>\n<div>Zakonodajalec \u017eeli s pregledom neposrednih tujih nalo\u017eb v novem Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, \u0161t. 80\/20, \u00bbZIUOOPE\u00ab) odlo\u010diti, ali katera od tujih investicij predstavlja gro\u017enjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije. Pri tem naj bi tak\u0161no nevarnost predstavljala zlasti podjetja, ki so (i) neposredno ali posredno pod nadzorom vlade tretje dr\u017eave, (ii) \u017ee bila vklju\u010dena v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v dr\u017eavi \u010dlanici ali (iii) se ukvarjajo z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi. ZIUOOPE uvaja nekatera nejasna ali celo sporna dolo\u010dila, ki jih podrobneje opisujemo v nadaljevanju.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Za tujega vlagatelja se \u0161teje vsaka fizi\u010dna ali pravna oseba, ki je dr\u017eavljan oziroma ima sede\u017e v dr\u017eavi \u010dlanici EU (kamor spada tudi Slovenija), Evropskem gospodarskem prostoru, \u0160vici ali tretjih dr\u017eavah. Tak\u0161no dolo\u010dilo je <b>v neposrednem nasprotju s temeljnimi pravili prava EU, ki dolo\u010da prost pretok kapitala med dr\u017eavami \u010dlanicami EU<\/b>. Dodatno tak\u0161no dolo\u010dilo nasprotuje Uredbi (EU) 2019\/452 z 19. marca 2019, ki se bo za\u010dela neposredno uporabljati v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU od 11. oktobra 2020 dalje. Ta namre\u010d omogo\u010da pregled neposrednih pregled tujih nalo\u017eb, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red EU, vendar za tujega vlagatelja \u0161teje samo fizi\u010dno osebo ali podjetje iz tretje dr\u017eave. Uredba sicer ne posega v pristojnost dr\u017eave \u010dlanice, da \u0161e dodatno za\u0161\u010diti svoje varnostne interese, vendar se tak\u0161na dodatna za\u0161\u010dita nana\u0161a na zagotavljanje nacionalne varnosti, katere ogro\u017eanje mora biti natan\u010dno definirano in obrazlo\u017eeno.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Za neposredno tujo nalo\u017ebo se \u0161teje investicija, s katero tuji vlagatelj pridobi najmanj 10 % v kapitalu ali glasovalnih pravicah podjetja s sede\u017eem v Republiki Sloveniji. Priglasiti je treba vsako neposredno tujo nalo\u017ebo, ki lahko u\u010dinkuje na kriti\u010dno infrastrukturo (energetika, promet, vode, zdravja, mediji, obrambna in finan\u010dna infrastruktura ipd.) ali na zemlji\u0161\u010da oziroma nepremi\u010dnine, ki so bistvena za uporabo te kriti\u010dne infrastrukture ali se nahajajo v njeni bli\u017eini. Prav tako se morajo priglasiti tudi nalo\u017ebe, ki lahko vplivajo na (i) kriti\u010dno tehnologijo (robotika, kibernetska varnost, letalstvo, jedrska znanost, zdravstvo, farmacija ipd.), (ii) dobavo kriti\u010dnih virov, surovin ali za\u0161\u010ditne medicinske opreme, (iii) dostop do ob\u010dutljivih informacij, vklju\u010dno z osebnimi podatki ali (iv) na svobodo in pluralnost medijev. Zaradi izjemno \u0161irokega obsega dejavnosti, ki spadajo v neposredno tujo nalo\u017ebo, nejasnosti tolma\u010denja pojmov \u00bbkriti\u010dni dejavniki tveganja\u00ab in \u00bbbli\u017eina kriti\u010dne infrastrukture\u00ab, je mogo\u010de pri\u010dakovati, da bomo pravni svetovalci svojim strankam <b>iz previdnosti primorani svetovati izvedbo priglasitve vsake nalo\u017ebe, ki se nana\u0161a na tukaj opisane dejavnosti ali nepremi\u010dnino, ki se nahaja v bli\u017eini javne ceste.<\/b>&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Neposredno tujo nalo\u017ebo je treba ministrstvu za gospodarstvo priglasiti v roku 15 dni od podpisa pogodbe, pri \u010demer ima nato ministrstvo dva meseca \u010dasa, da tujo nalo\u017ebo odobri, dolo\u010di pogoje za njeno izvedbo, prepove (za naprej) ali prekli\u010de (za nazaj). To pomeni, da odobritev ministrstva predstavlja obvezni pogoj za sklenitev pravnega posla iz zgoraj opisanih dejavnosti ali transakcij in ima podoben u\u010dinek, kot ga sedaj poznamo v postopkih priglasitve koncentracij pred Agencijo za varstvo konkurence. Zoper odlo\u010dbo ministrstva je mo\u017ena prito\u017eba na Vlado Republike Slovenije. Ker se za cel postopek smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka, je mogo\u010de zaklju\u010diti, da kon\u010dna odlo\u010dba ministrstva predstavlja upravni akt, ki je skladno z drugim \u010dlenom ZUS-1 lahko predmet upravnega spora pred Upravnim sodi\u0161\u010dem.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>V tem okviru je posebej problemati\u010dno, da ima ministrstvo pravico do pregleda vseh neposrednih tujih nalo\u017eb na zgoraj opisanih podro\u010djih, ki so bile izvedene v zadnjih petih letih in lahko tak\u0161no nalo\u017ebo za nazaj razveljavi. Preklic nalo\u017ebe namre\u010d pomeni ni\u010dnost pogodbe ter tudi ni\u010dnost sklepa o vpisu v register ali vpisu v zemlji\u0161ko knjigo. Kako bo tak\u0161no dejanje realizirano v praksi, ostaja neznano, gotovo pa bo povzro\u010dilo nemalo te\u017eav. Prav tako je tak\u0161en u\u010dinek vpra\u0161ljiv z vidika zagotavljanja varnosti za investitorje ter bo vplival na nadaljnje nalo\u017ebe v Republiki Sloveniji. Iz predloga ZIUOOPE sicer izhaja kraj\u0161a obrazlo\u017eitev, ki utemeljuje, da tak\u0161na retroaktivna dolo\u010dba ne kr\u0161i pravila o prepovedi povratne veljave zakonskih dolo\u010dil, vendar pri tem obrazlo\u017ei le, da je retroaktivnost dolo\u010dena z zakonom, da ima zakonodajalec za tak\u0161no dolo\u010dilo utemeljen razlog v zagotavljanju javnega interesa in je predviden tudi omilitveni ukrep, ki se ka\u017ee v mo\u017enosti izvedbe nalo\u017ebe pod pogoji ministrstva, s katerimi ne bo prihajalo do domnevnega ogro\u017eanja javne varnosti. Vendar predlog zakona <b>ne obrazlo\u017ei obstoja tretjega pogoja za dovoljenost retroaktivnih dolo\u010dil<\/b>, kot ga v drugem odstavku 155. \u010dlena dolo\u010da Ustava Republike Slovenije, ki zahteva, da <b>retroaktivnost ne sme posegati v \u017ee pridobljene pravice<\/b>. Mo\u017eno sicer je, da ZIUOOPE v tem delu govori o primerih, ko nalo\u017eba \u0161e ni bila v celoti zaklju\u010dena (in je zato mo\u010d govoriti o nepravi retroaktivnosti), vendar to iz dolo\u010dil jasno ne izhaja.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Opisana ureditev preverjanja neposrednih tujih nalo\u017eb sicer lahko sledi legitimni za\u0161\u010diti javnega interesa, pri \u010demer je lahko tak\u0161no omejevanje <b>v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije<\/b>, ki zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo in prepoveduje vzpostavljanje okolja, v katerem se omejuje konkurenca na prostem trgu. Prav tako so tak\u0161na pravila lahko <b>v nasprotju z mednarodnimi zavezujo\u010dimi pravili,<\/b> pri \u010demer v odnosu do dr\u017eav \u010dlanic EU ta pravila posegajo v pravico do prostega pretoka kapitala kot temeljnega elementa enotnega trga EU, do tretjih dr\u017eav pa pravila lahko posegajo v veljavnost&nbsp; razli\u010dnih bilateralnih ali multilateralnih sporazumih, ki urejajo pravico do investicij podjetij v tretjih dr\u017eavah, tudi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. V primeru presoje utemeljenosti tak\u0161nih ukrepov omejevanja bo Republika Slovenija morala na vseh treh ravneh (tako pred Ustavnim sodi\u0161\u010dem, organi Evropske unije ali drugimi mednarodnimi odlo\u010devalci) izkazati, (i) da sprejeti ukrep zasleduje javni interes po zagotavljanju varnosti in javnega reda, (ii) dobro vero pri pripravi akta, (iii) nediskriminatornost izvr\u0161evanja ukrepov (ali so bili vsi tuji investitorji med sabo obravnavani enako in ali je bilo morebitno razlikovanje med tujimi investitorji kot tudi med tujimi in doma\u010dimi investitorji upravi\u010deno) in (iv) ustrezno sorazmernost ukrepa v smislu testa sorazmernosti. Tako bo Republika Slovenija morala izkazati, da se z ZIUOOPE da dose\u010di \u017eeleni cilj, prepre\u010diti gro\u017enjo varnosti in javnemu redu, da je sprejem 11. poglavja ZIUOOPE nujen za dr\u017eavo in se cilja ne da dose\u010di na drug na\u010din ter u\u010dinki omejevanja niso pretirani v primerjavi s pravicami investitorjev, v katere ta ukrep posega.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Ker ukrep pregleda neposrednih tujih nalo\u017eb vsekakor ne vpliva na prepre\u010devanje \u0161irjenja epidemije COVID-19, bo treba preu\u010diti, <b>\u010de je tak\u0161en ukrep res potreben in u\u010dinkovit pri omejevanju posledic epidemije<\/b>. Za podajo kon\u010dne ocene je v tem trenutku najbr\u017e \u0161e prezgodaj, saj bodo posledice v slovenskem gospodarstvu v celoti poznane \u0161ele v prihodnjih mesecih. \u0160ele takrat bo torej mogo\u010de z gotovostjo oceniti, kak\u0161na \u0161koda je nastala celotnemu slovenskemu gospodarstvu in ali se to \u0161kodo res mora in lahko nujno odpravi le na tako rigorozen na\u010din, kot je prepoved tujih vlaganj v dr\u017eavo. Pri tem ni odve\u010d opozoriti, da lahko priprava tak\u0161nega ukrepa na zalogo povzro\u010di tudi njegovo neutemeljenost.<\/div>\n<div><\/div>\n<div><i>Avtor: Matev\u017e Klobu\u010dar, odvetnik<\/i><\/div>\n<div><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Varstvo slovenskega strate\u0161kega premo\u017eenja pred neza\u017eelenimi tujimi vlagatelji Zakonodajalec \u017eeli s pregledom neposrednih tujih nalo\u017eb v novem Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1581","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1581"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1581\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1581"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfplaw.idearna.digital\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}