Delavci na delovnem mestu upravi\u010deno pri\u010dakujejo dolo\u010deno zasebnost. \u010ceprav ima delodajalec kot lastnik delovnih sredstev (ra\u010dunalnika, mobilnih telefonov) sicer pravico do nadzora nad njihovo uporabo, kot tudi pravico do odkrivanja in prepre\u010devanja disciplinskih prekr\u0161kov svojih zaposlenih, Informacijski poobla\u0161\u010denec meni, da je poseg v zasebnost delavcev na delovnem mestu dopusten le, kadar je tak ukrep zakonit in sorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje delodajalec. Zakon ne daje pravne podlage za obdelavo vseh delav\u010devih osebnih podatkov brez njegovega soglasja.<\/p>\n
<\/p>\n<\/p>\n
Tako delodajalci ne morejo trditi, da je na primer nadzor dostopa do spletnih strani ali vpogled v elektronsko po\u0161to zaposlenih upravi\u010den \u017ee iz razloga, ker so delavcem izrecno naro\u010dili, da slu\u017ebenih sredstev in\/ali elektronskih naslovov ne smejo uporabljati v zasebne namene. Informacijski poobla\u0161\u010denec meni, da takega navodila dejansko ni mogo\u010de izvr\u0161iti, \u0161e posebej, \u010de da delodajalec v uporabo delavcem lasten ra\u010dunalnik in individualizirano elektronsko po\u0161to (npr.: ime.priimek@podjetje.kon\u010dnica<\/a>). Narava komunikacije v dana\u0161njem svetu je tak\u0161na, da komuniciramo ves \u010das, pri \u010demer ne lo\u010dujemo strogo med slu\u017ebeno in zasebno komunikacijo, prav tako pa ne moremo prepre\u010diti, da nam kdo tretji ne bi po\u0161iljal zasebne po\u0161te na slu\u017ebeni po\u0161tni naslov (ki je pogosto javno dostopen ali enostavno ugotovljiv).<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n Vpra\u0161anje vpogleda v e-po\u0161to nekdanjih zaposlenih je pred kratkim dobilo tudi sodni epilog. Pred Okrajnim sodi\u0161\u010dem v Ljubljani je potekal spor o zakonitosti preusmeritve elektronske po\u0161te in uporabe slu\u017ebenega elektronskega naslova nekdanjega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja. V prekr\u0161kovnem postopku je Informacijski poobla\u0161\u010denec tovrstno ravnanje delodajalca ozna\u010dil za nezakonito ter delodajalca in njegovi odgovorni osebi skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) kaznoval za prekr\u0161ek (tako so poro\u010dali tudi \u0161tevilni mediji (RTV SLO<\/a>, 24 ur<\/a>). Delodajalec je v sodnem postopku zatrjeval, da je bila preusmeritev elektronske po\u0161te nekdanje delavke nujno potrebna za zagotovitev kontinuitete dela in poslovne komunikacije s strankami in kupci delodajalca. Po mnenju sodi\u0161\u010da, ki je pritrdilo stali\u0161\u010du Informacijskega poobla\u0161\u010denca, niti strinjanje nekdanje zaposlene z obdelavo njenih osebnih podatkov (v konkretnem primeru e-po\u0161tnega predala oz. naslova) ne bi zado\u0161\u010dalo za zakonito obdelavo, saj je delodajalec v primeru preusmeritve obdeloval tudi osebne podatke po\u0161iljateljev sporo\u010dil na njen e-naslov, ki pa niso dali soglasja za tako obdelavo in so pri\u010dakovali, da bo njihovo po\u0161to prejela nekdanja zaposlena.<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n Ob branju zgornje, dokaj \u0161iroke, interpretacije Okrajnega sodi\u0161\u010da v Ljubljani se postavlja vpra\u0161anje, kako na zakonit na\u010din zagotoviti kontinuiteto dela v primeru odhoda delavca ali v drugih nujnih primerih (npr. dolgotrajna odsotnost ali celo smrt delavca)?<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n Splo\u0161no pravilo je, da mora biti vsak poseg v komunikacijsko zasebnost sorazmeren. To pomeni, da \u010de delodajalec svoj cilj lahko dose\u017ee na drug, manj invaziven na\u010din, mora tako milej\u0161e sredstvo tudi uporabiti. V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti delavca je zato pravilno, da delodajalec elektronski naslov nekdanjega zaposlenega ukine ter obenem poskrbi za samodejni odziv (t. i. out-of-office reply<\/i>), ki bo po\u0161iljatelje obve\u0161\u010dal, da je oseba zapustila dru\u017ebo in kateri kontaktni osebi lahko namesto tega po\u0161ljejo sporo\u010dilo. S poslovnega stali\u0161\u010da je priporo\u010dljivo napisati tudi, da elektronska po\u0161ta ne bo preposlana drugemu naslovniku.<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n Ena od mo\u017enosti, ki smiselno izhaja iz zgoraj navedene interpretacije, je tudi uporaba generi\u010dnih e-naslovov, ki jih hkrati uporablja ve\u010d zaposlenih (na primer prodaja@podjetje.kon\u010dnica<\/a>, tajni\u0161tvo@podjetje.kon\u010dnica<\/a>). V takem primeru namre\u010d sam e-naslov ne predstavlja osebnega podatka in je njegova uporaba jasno omejena na slu\u017ebene vsebine, do njega pa lahko dostopa ve\u010d zaposlenih. V tem primeru je jasno, da delavec ne more pri\u010dakovati zasebnosti tak\u0161ne komunikacije, saj ne gre za individualiziran naslov. <\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n