Katere obveznosti za delodajalce in pravice za »žvižgače« je prinesel nov Zakon o zaščiti prijaviteljev?
Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (»ZZPri« ali »zakon«), ki je stopil v veljavo 22. februarja 2023, se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta EU (EU) 2019/1937 s 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (»Direktiva«). O direktivi in obveznostih, ki jih nalaga, smo v Pravnem utripu pred časom že pisali (članek je dostopen tukaj). V nadaljevanju se osredotočamo predvsem na obveznosti, ki jih je ZZPri prinesel za delodajalce, in možnosti, ki jih daje delavcem v primeru zaznanih nepravilnosti.
Zakon celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev (t. i. »žvižgačev«), pri tem pa se ne omejuje samo na področja, ki jih izpostavlja Direktiva (javno naročanje, finančne storitve, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma itd.), temveč se nanaša na kršitev katerih koli predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
Cilj ZZPri je spodbujanje oseb, ki pri svojem delu zaznajo nepravilnosti, da jih prijavijo po posebej za to vzpostavljenih notranjih ali zunanjih poteh za prijavo kršitev predpisov. Dalje je cilj tudi preprečevanje povračilnih ukrepov proti prijaviteljem oziroma – če do povračilnih ukrepov vseeno pride – zagotavljanje pomoči ter učinkovite zaščite in sodnega varstva prijaviteljem. Zakon v ta namen določa postopek za obravnavo kršitev in podeljuje dodatne pristojnosti Komisiji za preprečevanje korupcije (»KPK«). Uporabljal se bo tudi v primeru anonimnih prijav, poleg tega pa v primerjavi z Direktivo širi tudi nabor zaščitnih ukrepov za prijavitelje.
Katere obveznosti za delodajalce je prinesel ZZPri?
V skladu z vsebino Direktive zakon določa, da morajo subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi (ter nekateri drugi, npr. če se ukvarjajo z določenimi dejavnostmi javnega pomena, kot jih določa tretji odstavek 9. člena ZZPri, ter tudi številni javni organi idr.) vzpostaviti notranje poti za prijavo kršitev (»zavezanci«).
Zavezanci morajo za prejem in obravnavo notranjih prijav imenovati zaupnika. To je lahko eden ali več zaupanja vrednih zaposlenih ali pa notranja organizacijska enota (npr. oddelek za skladnost poslovanja, kadrovska ali pravna služba ipd.).
Obvezen bo sprejem internega akta delodajalca, v katerem bo moral zavezanec opisati notranjo pot za prijavo in opredeliti zlasti zaupnika, kontaktne podatke za prijave, postopek prijave in njene obravnave, ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav, obveščanje notranjih organizacijskih enot in vodstva ter informiranje zaposlenih o načinu uporabe notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu (zaposlenim morajo biti informacije zagotovljene na enostaven in pregleden način). Delodajalci bodo zavezani enkrat letno (do 1. marca) poročati KPK-ju o številu prejetih prijav.
Neizpolnitev zgornjih obveznosti predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena globa od 2.000 EUR do 4.000 EUR oziroma od 3.000 EUR do 6.000 EUR za velike in srednje družbe.
Če notranje prijave ni mogoče učinkovito obravnavati oziroma če prijavitelj meni, da obstaja v primeru notranje prijave tveganje povračilnih ukrepov, lahko informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje prijavne poti, ki jo obravnava eden izmed v zakonu naštetih javnih organov. V primeru neučinkovitosti prvih dveh možnosti oziroma v primeru drugih posebej utemeljenih razlogov daje ZZPri posamezniku na voljo še tretjo možnost, in sicer javno razkritje kršitev.
Kakšna je vloga zaupnika pri delodajalcu?
Zakon natančno določa naloge zaupnika v zvezi s preizkusom in obravnavo prijave kršitve. Zaupnik mora prijavitelja seznaniti z možnimi zaščitnimi ukrepi in o postopkih za zunanjo prijavo ter prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nuditi informacije o pravnih možnostih in pomoč v upravnih in sodnih postopkih in podobno.
Kadar zaupnik nudi prijavitelju zaščito pred povračilnimi ukrepi, lahko za nasvet zaprosi tudi KPK. Pri vzpostavitvi poti za prejem notranje prijave pa lahko KPK za nasvete in pomoč prosi tudi zavezanec.
Na kakšen način so zaščiteni prijavitelji?
Drugi del zakona določa ukrepe za zaščito prijaviteljev. Zakon najprej primeroma našteva povračilne ukrepe, kamor uvršča tudi grožnjo s povračilnim ukrepom in poskus povračilnega ukrepa. Do zaščite je upravičen prijavitelj, ki je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile informacije o kršitvah ob prijavi resnične, ter je podal prijavo (oziroma javno razkril informacije o kršitvah) v skladu z zakonom in najkasneje v dveh letih od kršitve.
Zakon izrecno določa prepoved razkritja identitete prijavitelja. Nadalje bo lahko prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov uveljavljal sodno varstvo. Sodni postopek, ki se bo vodil na podlagi take prijave, pa bo skladno s 83. členom Zakona o sodiščih štel za nujno zadevo, kar pomeni, da bodo procesni roki tekli tudi v času sodnih počitnic. ZZPri je omilil tudi pogoje za izdajo začasne odredbe. Poleg tega je ZZPri uvedel izpodbojno domnevo, da je škoda, ki jo je utrpel prijavitelj, posledica povračilnega ukrepa, kar bo prijavitelju olajšalo dokazovanje vzročne zveze. Prijavitelj bo ne glede na svoje premoženjsko stanje oproščen plačila sodnih taks in upravičen do brezplačne pravne pomoči. Nadalje bo prijavitelj, ki mu je delodajalec prekinil delovno razmerje in uveljavlja sodno varstvo po ZZPri, upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti. V izogib v praksi pogostim očitkom prijaviteljem, da so s prijavo ali javnim razkritjem neupravičeno razkrili poslovno skrivnost, zakon določa tudi izključitev prijaviteljeve odgovornosti glede razkritja. Poleg tega bo lahko KPK na prijaviteljevo pobudo predlagal tudi obravnavo v psihiatrični ambulanti, če bo prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov potreboval tudi psihološko podporo.
Sklepno posebej opozarjamo, da zakon kot skrajni rok za vzpostavitev poti za prijavo za zavezance v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 zaposlenih, določa 17. december 2023. Zavezanci z več kot 250 zaposlenimi pa so morali svojo obveznost izpolniti že do 22. maja 2023.
Avtorici: Tina Mihalič, odvetniška kandidatka, Katja Triller Vrtovec, odvetnica
