Obveznost priglasitve prejema tujih subvencij v nekaterih postopkih združitev in prevzemov ter javnih naročil

Uveljavljen sistem nadzora državnih pomoči v EU državam članicam preprečuje, da bi dodelile državno pomoč, ki bi neupravičeno izkrivljala konkurenco na notranjem trgu. Takšen sistem pa ni obsegal primerov, ko so podjetja dobila kakršno koli pomoč s strani tretjih držav. To pomanjkljivost je odpravila Uredba o tujih subvencijah, katere cilj sta določitev pravil in postopkov za preiskovanje tujih subvencij, ki dejansko izkrivljajo ali bi potencialno izkrivljale notranji trg, in odprava teh izkrivljanj.

Uredba o tujih subvencijah se nanaša na vsa podjetja, ki delujejo na trgu EU in so prejela kakršno koli obliko neposrednega ali posrednega finančnega prispevka iz države zunaj EU (»tuji finančni prispevki«). Pri tem opozarjamo, da se med tuje finančne prispevke ne štejejo zgolj klasični instituti državne pomoči (kot npr. kapitalske injekcije, nepovratna sredstva, posojila, davčne spodbude, odpis dolga itd.), temveč tudi nakup blaga ali storitve. Zaradi navedenega torej v poštev pridejo vsi prihodki, ki jih podjetja pridobijo od tretjih držav, vključno z javnimi ali zasebnimi subjekti, katerih dejanja se lahko pripišejo tretji državi. 

V nasprotju s pravili o neposrednih tujih naložbah, ki so ostala v pristojnosti držav članic EU, bo Komisija edini nadzorni organ posebnih pravil o tujih subvencijah.

Podobno kot pri klasičnih postopkih priglasitve koncentracij je podjetje tisto, ki je dolžno izvesti predhodno prijavo na Komisijo, prav tako ga zavezuje tudi obveznost mirovanja do pozitivne odločitve. Pragovi za priglasitev so določeni na naslednji način:

• prag prometa: vsaj eno od podjetij, ki se združujejo (v primeru združitve), prevzeto podjetje (v primeru prevzema) ali skupno podjetje ima sedež v EU in je v preteklem poslovnem letu ustvarilo skupni promet v EU v višini vsaj 500 milijonov EUR; in
• tuji finančni prispevki: stranke v transakciji so v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža skupaj prejele tuje finančne prispevke iz tretjih držav, ki presegajo 50 milijonov EUR.

Uredba o tujih subvencijah določa tudi obvezno predhodno prijavo za podjetja, ki sodelujejo na javnih razpisih v EU, pri čemer sta pragova določena na naslednji način:

• ocenjena vrednost javnega naročila: ocenjena vrednost je enaka ali višja od 250 milijonov EUR; v primerih, ko je javni razpis razdeljen na sklope, je skupna vrednost prijavljenih sklopov enaka ali višja od 125 milijonov EUR; in
• tuji finančni prispevki: ponudnik (vključno z družbami v skupini) in njegovi glavni podizvajalci so v zadnjih treh letih pred prijavo prejeli tuje finančne prispevke v skupni vrednosti 4 milijonov EUR ali več. Ponudniki, ki ne dosegajo 4 milijonov EUR, morajo še vedno predložiti izjavo, s katero potrjujejo, da ne dosegajo praga za prijavo.

V skladu z Uredbo o tujih subvencijah lahko Komisija od strank v poslih združevanja in prevzemov oziroma v postopkih javnih naročil, ki ne dosegajo zgornjih pragov za prijavo, zahteva, da jo o svojih nameravanih poslih obvestijo pred njihovo izvedbo, če Komisija meni, da te posle podpirajo tuje subvencije, ki izkrivljajo konkurenco.

Ko bo Komisija začela preiskavo, bo predhodno ocenila višino finančnih prispevkov in njihov vpliv na konkurenco notranjega trga. Če bo Komisija v poglobljeni preiskavi ugotovila, da so stranke prejele tuje subvencije, ki izkrivljajo notranji trg in jih ne izravnajo niti pozitivni učinki v okviru testa izravnave, bo imela dve možnosti. Komisija bo lahko sprejela zaveze za učinkovito odpravo izkrivljanja (izravnalni ukrepi) ali pa bo transakcijo prepovedala.

Takojšnje posledice Uredbe o tujih subvencijah bodo zaradi višine pragov občutila predvsem podjetja, ki bodo morala v večjih transakcijah združevanja in prevzemov ter pri večjih javnih razpisih pridobiti dovoljenje Komisije. Vseeno morajo tudi slovenska podjetja preveriti, če so v poslovanju s tretjimi državami ali subjekti iz teh držav, katerih dejanja se lahko pripišejo tej državi, izpolnila zgoraj omenjeni prag tujega finančnega prispevka. Na tej podlagi bodo morala preveriti, ali je treba izvesti posebno priglasitev za dovolitev koncentracije pred Komisijo oziroma obvestiti naročnika o prejetih tujih finančnih prispevkih.

Avtor:    Matevž Klobučar, odvetnik